Izobraževalni sistem Slovenije
V Sloveniji imamo tri stopnje izobraževanja: osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko. Kandidati imajo velik nabor možnosti. Lahko se odločijo, na kateri stopnji bodo zaključili izobraževanje in kako ga bodo nadaljevali glede na karierne načrte ali okoliščine. Izobraževalni sistem v Sloveniji je zasnovan tako, da pripravi študente s potrebno bazo znanja, ne glede na to, na kateri stopnji se odločijo za dokončanje študija.
Nivoji izobraževanja
Osnovna šola
Srednješolska izobrazba
Višja izobrazba
Osnovna šola
9 let
Trajanje šolanja
Nacionalno preverjanje znanja
Končna ocena
Srednješolska izobrazba
Naslednja stopnja izobraževanja
Po zakonodaji Republike Slovenije morajo vsi otroci obvezno pridobiti osnovno splošno izobrazbo, torej osnovno šolo. Osnovna šola je brezplačna tako za slovenske državljane kot za tuje otroke. Šolanje v osnovni šoli traja 9 let pri starosti od 6 do 15 let. Ob koncu 6. in 9. razreda morajo učenci opraviti Nacionalno preverjanje znanja. Na podlagi prejetega ocenjevalnega rezultata in skupnega uspeha se učencu 9. razreda omogoči nadaljevanje šolanja.
Nižje poklicno izobraževanje
2 leti
Trajanje usposabljanja
Srednješolsko spričevalo, zaključni izpit
Končna ocena
Nižja strokovna šola
Naslednja stopnja izobraževanja
Če ima učenec samo 7 let osnovne šole, lahko pridobi nižje poklicno izobraževanje, katerega namen je pripraviti otroke za obvladovanje bodočega poklica. Usposabljanje po takem programu traja 2 leti in se konča z zaključnim izpitom, po katerem lahko otroci nadaljujejo šolanje v poklicni šoli.
Srednješolska izobrazba
Šolarji lahko po končani osnovni šoli izberejo vrsto srednješolske izobrazbe glede na osnovnošolski učni uspeh, karierne želje in načrte. V Sloveniji poznamo 3 vrste srednješolskega izobraževanja:
Srednje poklicno izobraževanje
3 leta
Trajanje usposabljanja
Končni izpit
Končna ocena
Višja izobrazba
Naslednja stopnja izobraževanja
Srednje poklicno izobraževanje (v slovenščini: Srednje poklicno izobraževanje, SPI) je na voljo dijakom s končano osnovno šolo ali nižjo poklicno izobrazbo. V srednjih poklicnih izobraževalnih ustanovah se dijaki tri leta izobražujejo in obvladajo uporabni poklic kot so mizar, mehanik, steklar, frizer, pek itd.
Poklicne šole izvajajo programe, ki so v Sloveniji podprti na državni ravni. Če v državi primanjkuje usposobljenega kadra na določenem strokovnem področju, lahko dijake ustreznih programov v praksi usposablja pravi delodajalec. To olajša iskanje zaposlitve in pomaga dijakom, da bolje utrdijo teoretično znanje in so kmalu vključeni v delovni proces. Ob koncu šolanja mora dijak opraviti zaključni izpit.
Če ima dijak željo nadaljevati šolanje na univerzi ali višji strokovni šoli, mora opraviti splošni zaključni izpit (v slovenščini: matura), ki obsega slovenski jezik, matematiko in tuji jezik. Obstajajo tudi plačljivi pripravljalni tečaji (v slovenščini: maturitetni tečaj), na katerih se dijaki usposobijo za opravljanje maturitetnih izpitov.
Srednje tehniško in poklicno izobraževanje
4 leta
Trajanje usposabljanja
Splošni zaključni izpit
Končna ocena
Višja izobrazba
Naslednja stopnja izobraževanja
Dijaki lahko pridobijo srednje tehniško in poklicno izobraževanje po končanem šolanju na osnovni šoli. Usposabljanje traja 4 leta in je namenjeno pridobivanju poglobljenih znanj znotraj določene stroke.
Ob koncu šolanja je treba opraviti strokovni zaključni izpit (v slovenščini: Poklicna matura). Rezultat tega izpita pomeni vpis na višjo strokovno šolo ali univerzo v strokovni diplomski program.
Splošno srednješolsko izobraževanje
4 leta
Trajanje usposabljanja
Splošni zaključni izpit
Končna ocena
Višja izobrazba
Naslednja stopnja izobraževanja
Učenci lahko pridobijo srednješolsko splošno izobraževanje tudi v gimnazijah. Obstajajo šolarji, ki želijo nadaljevati študij in pridobiti višjo izobrazbo. Zato so gimnazije med prijavljenimi tako priljubljene. Običajno so to učenci, ki so uspešno opravili nacionalno preverjanje znanja na osnovni šoli in bili uspešni pri vseh predmetih.
Na splošni maturi dijaki opravljajo preizkuse iz slovenskega jezika in svetovne književnosti, matematike, angleščine in dveh izbirnih predmetov. Po končani gimnaziji se dijaki lahko vpišejo na univerzo.
Gimnazije:
V splošni gimnaziji se dijaki učijo splošnih predmetov, kot so slovenski jezik, svetovna književnost, matematika, kemija, fizika, zgodovina, biologija itd.
V klasični gimnaziji se dijaki poleg osnovnih predmetov učijo tudi latinščino in imajo več predavanj zgodovine in filozofije.
Gimnazije s poglobljenim študijem tujih jezikov ali naravoslovja.
Športne gimnazije, za katere se običajno odločajo mladi profesionalni športniki.
Višja izobrazba
Slovensko šolstvo je priznano na mednarodni ravni. Študij poteka po bolonjskem sistemu. Vse več fakultet v študijski proces uvaja študijske programe v angleškem jeziku. Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je za državljane EU brezplačno, prav tako za tuje študente iz držav s podpisanimi bilateralnimi sporazumi, za ostale tujce je plačljivo, čeprav je šolnina razmeroma nizka. Slovensko izobraževanje je priznano po vsej EU, zato lahko diplomanti slovenskih izobraževalnih ustanov nadaljujejo študij v drugih državah EU. Po želji se lahko vpišejo na magistrski študij v kateri koli drugi državi Evropske unije in sodelujejo v programih študentske izmenjave.
Višja šola
2 leti
Trajanje študija
Zagovor diplomske naloge
Končna ocena
Usposabljanje na višjih strokovnih šolah (v slovenščini: Višje strokovno izobraževanje) je na voljo maturantom gimnazije in srednje strokovne šole, ki so že tri leta delali in opravili izpite iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika (v slovenščini: Poklicna matura). Višje strokovne šole ponujajo več študijskih programov kot univerze. Ti programi so osredotočeni na razvoj praktičnih veščin na področjih, kot so turizem, wellness, ekonomija, logistika, varnost, elektrotehnika in računalništvo. Dveletni študij se zaključi z zagovorom diplome.
Univerza
Diploma
3 leta
Trajanje študija
Zagovor diplomske naloge
Končna ocena
magisterij
Naslednja stopnja izobraževanja
Dijaki, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje in uspešno opravili splošni zaključni izpit, se lahko vpišejo na univerzo in pridobijo diplomo Bachelor. Obstajajo univerzitetni in strokovni dodiplomski programi. Razlika med njima je v tem, da strokovni visokošolski programi vključujejo več praktičnih disciplin. Dodiplomski študijski programi v Sloveniji običajno trajajo 3 leta in se končajo z zagovorom diplomske naloge. Po diplomi na dodiplomskem študiju lahko študenti nadaljujejo študij in pridobijo magisterij.
magisterij
2 leti
Trajanje študija
Zagovor diplomske naloge
Končna ocena
doktorat znanosti
Naslednja stopnja izobraževanja
Študij po magistrskem študiju traja 2 leti in se zaključi z zagovorom magistrskega dela. Nekateri programi (na primer Mednarodni odnosi, Pravo) ponujajo sistem »4 + 1«, kar pomeni 4 leta diplomskega in 1 leto magistrskega študija.
doktorat znanosti
2–4 leta
Trajanje usposabljanja
Zagovor doktorske disertacije
Končna ocena
Študenti lahko doktorirajo na slovenskih univerzah po študiju, ki traja 2–4 leta. Študij po doktorskem študiju se zaključi z zagovorom doktorske disertacije.
